sEM KARMEN. oRGANIZATORKA POROK.

Sedem let je od tega…Bila sem gostja na poroki kjer je bila nevesta sama za vse. Nervoza, jok, kisel nasmeh, prenašanje svoje slabe energije na bodočega moža…

Opazujem jo in se vprašam: Ali se bosta zares poročila? Vmes pa se mi je porajala druga misel: Saj jo razumem, to je njen dan in težo vse odgovornosti, nosi na sebi. Od zgodnjih jutranjih ur je na nogah in se na vse načine trudi, da bo njen najlepši dan točno tak kot si ga je želela. Pa bo res? ‘Si ne želi, da bi vsa umirjena in nasmejana prišla na lokacijo, kjer bi jo pričakali vsi gosti, in vse pripravljeno za enega najlepših dni v njenem življenju?’

V prsih me stiska, ko opazujem nastalo situacijo. Rada bi pomagala, a nikogar ne posluša, saj meni, da je situacija že tako ali tako dovolj slaba. Opazujem in razmišljam…Nikoli si ne želim poročiti, v kolikor bi morala tudi sama čez enako težavo. Želja vsake neveste je, da bi se poročila brez skrbi in težav.’

Nato predme pade šopek. Zadane moje noge in pade na tla. Poberem ga in moje popotovanje se prične.

Leave a reply